tüfa ta k, verbo

kupil –

vt

cortar el cabello.

Kupiluwmen waria mew. ‘Fui a cortarme el pelo a la ciudad.’ [MPZL]


iney indicativo condicional imperativo
iñche kupiln kupilli kupilchi
eymi kupilymi kupillmi kupilge
fey kupily kupille kupilpe
iñchiw kupilyu kupilliyu kupilyu
eymu kupilymu kupillmu kupilmu
feyegu kupilygu kupille egu kupilpe egu
iñchiñ kupil kupilliyiñ kupil
eymün kupilymün kupillmün kupilmün
feyegün kupilygün kupille egün kupilpe egün

Comparte esto: